








Devetošolci so pri pouku biologije primerjali vrstno raznolikost bližnjih gozdov z okolico naše šole. Ugotovili so, da so gozdovi veliko bolj zaraščeni in polni življenja, ki vzburijo vsa čutila v nas. Okolica šole je veliko bolj vrstno dolgočasna. Zasajene imamo breze, plantane, lipe, jesen, smreke in več vrst javorjev. Ker so različnih velikosti, smo se odločili, da ocenimo njihovo starost.
Potrebovali smo merilni trak, kredo in tabelo rastnih količnikov. Rastne količnike, ki niso bili navedeni v tabeli, smo poiskali na medmrežju. Odmerili smo 140 cm od tal in s kredo označili točko (po eno točko na vsaki strani debla). Čez točke smo položili merilni trak, izmerili obseg debla, izračunali premer debla, ga pomnožili z rastnim faktorjem in delili z 2,45. Tako smo dobili oceno starosti dreves.
Kot najstarejšo smo ocenili smreko, kot najmlajšo pa eno izmed lip. Ugotovili smo, da na rast dreves močno vplivajo neživi dejavniki, saj so smreke, ki rastejo ob cesti veliko tanjše, slabše rasti kot smreka, ki raste ob čebelnjaku, kjer je prst rodovitnejša.