Pa smo dočakali še zadnji mesec skupnega druženja pred zasluženimi počitnicami. Ker smo bili celo leto zelo marljivi, smo v tem mesecu prejeli kar precej priznanj. Seveda pa smo morali dokončati še nekaj naših začrtanih programov.

Da smo si zaslužili še eno nalepko v knjižici Mali sonček, smo se morali poigrati z žogami. Ta dan je bilo na igrišču zelo veselo. Žoge nas niso vedno ubogale, sploh, ko smo jih hoteli vreči skozi obroč. Pomerili smo se v spretnostih brcanja, podajanja, metanja v zrak, kotaljenja in še veliko zanimivih iger z žogo smo spoznali.

V sončnem vremenu smo se odpravili na orientacijski pohod, ki smo se ga zelo veselili. Na poti smo se ustavljali in iskali naloge ter jih pridno izpolnili. Tako smo morali poslušati, kaj slišimo v okolici, narediti nekaj počepov, poskokov, zapeti pesmico, spoznavati poljsko cvetje, zaplesati rajalno igro. Pot nas je vodila po poljski poti, kjer smo lahko opazovali, kaj raste na njivah. Zaključek našega orientacijskega pohoda se je končal na igrišču na Rapači, kjer smo se družili s skupino Kresničke. Skupaj smo se podali še na iskanje zaklada. Več sreče so imeli prijatelji iz starejše skupine, ki so zaklad našli. Skupaj pa smo se posladkali z najdenim zakladom – energijsko ploščico. Po prijetnem druženju in igri na igralih, smo se vrnili v igralnico.

Še en lep dan smo izbrali za kolesarski dan. Tega dne smo se vsi zelo veselili, saj smo v vrtec lahko pripeljali svoja kolesa in čelado, za katero vsi dobro vemo, da je obvezen del kolesarske opreme. Najprej smo se s kolesi odpravili po kolovozni poti, kjer smo predstavili in preizkusili svoja kolesa, prevozili določeno razdaljo, nato pa smo se odpeljali na šolsko asfaltno igrišče, kjer je bil postavljen poligon. Vijugali smo med ovirami in se vozili po črtah. Dan je bil zelo pester in zabaven in kar naprej smo spraševali, kdaj bomo spet imeli kolesarski dan v vrtcu.

Zadnja naša dejavnost pa je bila kros. Odpravili smo se na travnato igrišče na Rapačo. Tekli smo v različnih starostnih skupinah. Zelo smo bili veseli, da nam je vsem uspelo preteči določeno razdaljo.

Za vse športne dosežke smo si prislužili nalepko Mali sonček in ponosno si je vsak nalepil nalepko v svojo knjižico. Najmlajši pa so za nagrado prejeli štampiljko.

In kot zaključek za celoletno pridno izpolnjevanje nalog smo prejeli priznanje – diplomo Mali sonček, ki smo jo varno spravili v našo osebno mapo. Komaj čakamo, da jo odnesemo domov.

To pa ni bilo edino priznanje, ki smo ga prejeli. Zelo smo bili veseli, ko nas je ponovno obiskala gospa Melita iz Valvasorjeve knjižnice. Prebrala nam je pravljico “O fižolčku, ogelčku in slamici”. Z zanimanjem smo jo poslušali in se potem pogovarjali o knjigi. Za pridno branje skozi celo leto nam je podelila bralno priznanje “S knjigo v svet”. Obljubili smo ji, da bomo pridno prebirali knjige tudi v prihodnje. Gospa Melita pa je rekla, da nas bo z veseljem obiskovala tudi prihodnje leto. Vsak je pobarval svoje bralno drevo in nanj nalepil liste, na katerih so zapisani naslovi knjig, ki smo jih predstavili svojim prijateljem v vrtcu. Zraven pa smo nalepili sovice, ki nas bodo spominjale na trenutke, ko smo z veseljem listali knjige.

Ker smo zelo vedoželjni, smo nadaljevali s spoznavanjem poklicev. Najprej se nam je v skupini pridružila gospa Natalija, ki nam je predstavila poklic frizerke. S seboj je prinesla veliko torbo, iz katere kar ni zmanjkalo zanimivih pripomočkov, ki jih frizerji uporabljajo pri svojem delu. Pokazala nam je glavnike, krtače, navijalke, ravnalec za lase, sušilnik, škarje za striženje las, aparat za striženje las in brade, lak, gel in barve za lase. Najbolj pa smo bili navdušeni, ko smo lahko sedli na “veliki” stol, kjer nam je frizerka ogrnila ogrinjalo in nam urejala frizure. Deklicam je spletala čope, kitke, pobarvala pramene las, fantom pa je urejala frizure z gelom. Ponosno smo se gledali v ogledalu in bili veseli novih frizur.

Zadnji poklic, ki smo ga spoznali v tem šolskem letu, je bil poklic kuharice. Za spoznavanje tega poklica smo se odpravili kar po stopnicah do naše kuhinje in kuharice Darje. Gospa Darja nas je prijazno povabila v kuhinjo in pokazala, kaj vse potrebuje pri svojem delu. Tako smo videli pomivalni stroj, štedilnik, pečico, omarice, posodo, hladilnik in skrinjo. Ogledali smo si, kako deluje pomivalni stroj. Povedala nam je, zakaj je oblečena v bela oblačila in zakaj ima na glavi pokrivalo. Tako smo izvedeli kje in kako se za naše lačne želodčke vsak dan pripravljajo obroki hrane.

Ta mesec je bilo še posebej zabavno in veselo, saj smo praznovali kar štiri rojstne dneve. In to niso bili čisto navadni rojstni dnevi. To sta bila praznovanja naših dvojčkov, Jana in Blaža ter Patrika in Klemna. Z njimi smo tudi zaključili letošnja praznovanja.

Za najlepše presenečenje pred odhodom na počitnice pa so nas razveselile vzgojiteljice, ki so nam povedale, da bomo dobili dolgo pričakovano hišico na igrišču, kamor bomo lahko pospravili vse igrače za igro na prostem ter vozila. Tako bo naša igra prijetnejša in bolj dostopna. Z zbranimi denarnimi sredstvi imamo že postavljene temelje za hiško. Z zanimanjem smo opazovali, kako so s stroji pričeli z delom in kako je nastajal prvi del naše hišice. Pridno smo nato nosili zalivalke in z vodo polivali beton in zdaj komaj čakamo, da na tem delu “zraste” še leseni del.

Seveda pa smo se tudi v tem mesecu veliko igrali, prepevali in največ časa preživeli na prostem, igri na igrišču, igralih in sprehodih.

Zaključilo se je še eno šolsko leto. Bilo lepo, prijetno in zabavno. Veliko smo se naučili, igrali, veliko je bilo smeha, petja in tudi nekaj negotovosti za tiste, ki so prvič prestopili prag vrtca, je bilo hitro pozabljene. Leto je hitro minilo in z veseljem se bomo ob gledanju fotografij spominjali na druženje s prijatelji in vzgojiteljicami skupine “Sončki”.

Kmalu se bomo odpravili na zaslužene počitnice. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali z nami in nam popestrili naš vsak dan, se iskreno zahvaljujemo in verjamemo, da so nam vaši in naši “Sončki” pokazali, da pri nas res nikoli ni dolgčas.